Uvod

Po definiciji je žganje alkoholna pijača, pridobljena z alkoholnim vrenjem in nato enkratnim ali večkratnim destiliranjem. Večkratno destiliranje žganja imenujemo prežig.

Članek je namenjen predstavitvi najpomembnejših sestavin dobrega in kakovostnega žganja.

Porast umetnega žganja

Iz dneva v dan se vedno več ključne sestavine sadnega žganja, torej sadja, nadomešča z aromami.

Mnogi proizvajalci se osredotočajo na razvoj tako dobrih arom, da lahko pretentajo tudi zelo izkušene poznavalce. Mnoga žganja sestavljajo zgolj etanol in izbrane arome. Kakovost takšnega žganja je slabša, težava pa je, da so umetne arome po vonju in okusu pogosto intenzivnejše ter bolj prepričljive od naravnih.

Naravne sestavine in naraven proces

V zgornjem odstavku smo že pojasnili, da je ključnega pomena uporaba naravnih sestavin in ne njihovih nadomestkov. Če so sestavine pridelane lokalno ter predelane hitro in skrbno, je aroma žganja še toliko boljša. Čas je pri žganjekuhi zelo pomemben dejavnik. Rezultat je še posebej opazen pri pridelavi viljamovke. Masa mora zavreti v senci in počasi. Tudi potem, ko hruške poberemo, ne smemo biti nepotrpežljivi in jih takoj zmleti. Ko maso večkrat prekuhamo, jo pustimo nekaj mesecev počivati v kleti. Nikakor je ne smemo ustekleničiti takoj, ko priteče iz kotla.

Z naravnim procesom je mišljeno, da postopkov ne prehitevamo. Kotli za žganjekuho so na voljo v vseh vrstah in oblikah. Mnogi uporabljajo električne ali plinske kotle, mi pa še vedno vztrajamo pri kotlih na drva. Tudi drva pridelamo sami in tako zagotovimo njihovo kakovost. Na našo srečo nas obkrožajo bukovi gozdovi. Bukev velja za trd in kakovosten les, ki daje veliko toplote. Manj priporočljiva je smreka, hrast raje uporabite za pohištvo, gaber pa je prav tako zelo sprejemljiv.

Na kaj moramo biti pozorni pri kuhanju žganja

Ko začnemo kuhati maso, ki je predhodno zavrela, moramo vedeti, da proces destilacije razporedi metanol, ki je nastal med alkoholnim vrenjem. Na samem začetku destilacije se metanol in druge strupene spojine skoncentrirajo. Zato moramo alkohol, bogat s tovrstnimi snovmi, povsem odstraniti. Nato priteče tisto žganje, ki ga dejansko želimo. Ko začne delež alkohola padati, govorimo o lutru, ki je manj kakovostno žganje z manj arome. Luter je relativen pojem – gre za delež alkohola, od katerega dalje žganja ne jemljemo več kot najkakovostnejšega. Tudi tega moramo odstraniti, če želimo obdržati zgolj zlato sredino z najboljšo aromo.

Naše izbrano najkakovostnejše žganje nato prežgemo še enkrat in s tem odstranimo še več neželenih snovi. Pri samem kuhanju moramo vedno paziti, da drv ne naložimo preveč, saj bi s tem proces preveč pospešili, kakovost žganja pa bi se poslabšala in aroma izgubila.

Vpliv kakovosti žganja na mačka

Dobro žganje ne dela čudežev, lahko pa omili simptome mačka naslednji dan.

Če pri procesu destilacije pravilno odstranimo velik delež metanola in drugih neželenih spojin, kot sta etil acetat in acetaldehid, na začetku ter manj kakovostno žganje na koncu, lahko omilimo simptome mačka. Če je žganje res nekakovostno ali slabo predelano, lahko vsebuje večje količine metanola, kot je primerno za človeka. Metanol je strupena alkoholna spojina, ki nastane pri alkoholnem vrenju.

Težava pri slabih žganjih je, da proizvajalci pogosto ne vedo, kateri del destilata morajo odstraniti. Povečane količine metanola v žganju lahko povzročijo zastrupitev. Posledice so lahko močan glavobol, acidoza, motnje vida in bruhanje.

Seveda dobro in kakovostno žganje ne prepreči mačka. Glavni dejavniki so še vedno količina zaužitega alkohola, hidracija, prehrana, spanec in individualna presnova. Vseeno pa vas pozivamo, da se odločite za kakovostnejše žganje in s tem prispevate k svoji dobrobiti. Če vas zanima več o postopku ali nakupu žganja, so informacije dostopne na naši spletni strani.